Tiskane izdaje
Famozna skupina Bilderberg, tista skrivnostna stoterica najbolj vplivnih ljudi sveta ali pa vsaj t. i. Zahoda - Afričanov, Južnoameričanov, Kitajcev, Indijcev in Azijcev praviloma na srečanja ne vabijo, tudi ženskih udeleženk se že od nekdaj in bogve zakaj otepajo - se bo letos od 9. do 12. junija, sestala v Nemčiji, to bo njihovo že 63. srečanje.
Bilderbergovci se na takih druženjih, vedno dobro zastraženi, praviloma zaprejo v nek zelo luksuzen hotel, običajno čim dlje stran od kamer in objektivov. Te imajo sicer kar radi v svojem običajnem svojstvu - doma, tedaj, ko so »zgolj« politiki, kronane glave in aristokrati, predsedniki pomembnih inštitucij, vplivni bankirji in menedžerji vplivnih korporacij itd. A tiste tri dni na leto, ko klepetajo in sestankujejo z drugimi izbranci svoje »lože«, jim je že od daljnega leta 1954, ko so se prvič zbrali, najljubša popolna diskretnost.
Kot sami razglašajo, se srečujejo z enim samim prosvetljenim ciljem: da poglobijo razpravo in dialog, brez vnaprej določenih končnih ciljev, zapisnikov in deklaracij. Po medijskih očitkih, da za zaprtimi vrati kujejo svetovne zarote in iščejo načine, kako bi še utrdili svojo hegemonijo v svetu, so se sicer zadnja leta omehčali in v svojo sredino povabijo tudi kakega preverjenega in globalno vplivnega urednika (recimo lani Martina Wolfa iz Financial Timesa ali pa šefa Bloomberga in The Economista), vendar pa izjav med in po srečanjih nikoli ne dajejo - in to še naprej utrjuje njihov zarotniški sloves nedostopnih megavplivnežev.
Lani so se dobili v elitnem hotelu v Telfs-Buchnu, v odmaknjenem gozdu sredi čudovite tirolske gorske idile. Med izbranci so bili tedaj predsedujoči Henri de Castries, sicer predsednik francoske finančne skupine Axa, ni manjkal tudi superveteran svetovne diplomacije, legendarni Henry Kissinger, pa nekdanji predsednik evropske komisije Jose Barroso, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, nekdanja predsednika Svetovne banke James Wolfensohn in Robert Zoellick, predsedujoči münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger, nekdanji direktor Cie David Petraeus, nekdanji Clintonov finančni minister Rubin, nepogrešljiv je bil tudi do šef evroskupine Jeroen Dijselbloem, bilo je tudi nekaj premierjev manjših držav (Nizozemska, Belgija, Avstrija), ministrov in upokojenih generalov, pa šef nadzornega sveta Deutsche Bank Paul Achleitner, šefi Googla, Chryslerja, Airbusa, Siemensa, Volva, Ryanaira, Goldman Sachsa...
Peščica svetovnih privilegirancev na čelu z Davidom Rockefellerjem s takim neformalnim druženjem samo povečuje svojo moč in vpliv, svojo ekskluzivnost pa želijo utrditi še z izborom tem. Pri tem niso vedno najbolj lucidni in jasnovidni, niti na kratek rok ne. Zakaj ne? Recimo, junija lani so na široko razpravljali o umetni inteligenci, kibernetski varnosti, globalizaciji, kemičnem orožju, Rusiji, terorizmu, Grčiji, ameriških volitvah itd. - kar se morda sliši nadvse relevantno in globalno pomembno - a so povsem spregledali lanski tektonski geopolitični, varnostni in humanitarni premik leta, begunsko in migrantsko krizi, ki je v polnem obsegu izbruhnila le kak mesec ali dva kasneje.
Da bilderbergovci z vsem svojim političnim, varnostnim, diplomatskim, finančnim in obveščevalnim aparatom in omrežjem, ki jim je na voljo, niso bili sposobni (ali pa niso hoteli) anticipirati te krize, se mi zdi eden od ultimativnih dokazov, da jih je res povozil čas, o čemer sem pisal že lani, pred njihovim sejanjem na Tirolskem.
Tokrat bo njihovo zbirališče prav tako elitni Kempinski-Hotel Taschenbergpalais sredi vse bolj živahnega Dresdna, »Firenc na Labi«. To mesto, prestolnico Saške, so zavezniki ob koncu 2. svetovne vojne za opomin Nemcem temeljito zbombardirali in zažgali, ob tem pa je življenje izgubilo več deset tisoč civilistov. Tedanje zamere so seveda že zdavnaj pozabljene, Nemčija se je spremenila v normalno, moderno demokratično državo.
Bilderberg še ni objavil letošnjega seznama tem, tudi ažuriranega seznama udeležencev še niso razkrili, z izjemo gostiteljev Nemcev, o katerih piše nemško časopisje. Verjetno pa bo letos več vplivnežev z one strani Atlantika, saj je srečanje v najbogatejši evropski državi in ključni natovski zaveznici Nemčiji in ne v majhni in nevtralni Avstriji kot lani. In zagotovo bo vse, kar je povezano z begunci in migranti, vključno z vojno v Siriji, evropsko perspektivo za Turčijo in iskanjem skupne evropske rešitve za migracije zelo visoko na dnevnem redu. Na srečanje je pač povabljena tudi nemška kanclerka Angela Merkel, najmočnejša evropska politična osebnost in kontroverzna ključna evropska politična akterka pri upravljanju begunske krize.
Ni kaj, s to bližnjo seanso je skupina Bilderberg nemškim medijem podarila možnosti za krasne zgodbe, saj so poleg kanclerke povabili še pet njenih ministrov na čelu s socialdemokratskim prvakom Sigmarjem Gabrielom in vplivnim šefom finančnega resorja Wolfgangom Schäublejem, sicer tudi dobrim znancem in našega prvega državnega finančnika Mramorja.
Upali bi si napovedati, da bo dobro razvita in vrhunsko organizirana nemška civilna družba v navezi s strankami na tamkajšnji skrajni levici in desnici - vsi, razumljivo, vidijo v Bilderbergu nekakšno ultimativno in konspirativno udarno pest izkoriščevalske neoliberalne svetovne elite - poskrbela za ustrezno protestniško dobrodošlico »gospodarjem globaliziranega sveta« sredi zgodovinskega Dresdna.
Slovencev pa tudi letos, tako kot vedno doslej, na sestankovanju bilderbergovcev ne bo. In jih zagotovo tudi prav nihče ne bo pogrešal.
